Srečala sem svoj rep

....bi ga, če bi ga imela



Kar naenkrat je bilo treba v dveh dneh narediti cel kup stvari.

Najprej je nastal tale kupček voščilnic - z glinenimi ploščicami, izdelana notranjost, žepek za denar. Metuljček mi je všeč, mogoče malo prazen, a je še doma in čaka na preblisk. Karkoli sem dala gor, je bilo preveč.


Bela das me ne potegne, ni mi všeč, tudi barvanje mi ne gre tako dobro, da bi nastalo kaj lepega.

Rjava je boljša. Rjava + globin je pa zmagovalna kombinacija, se mi zdi, da naredi še lepšo barvo. Sem si naredila zalogico ploščic, vem da bodo prišle prav. Nujno moram kupit nekaj jute.


Vmes dve z mojimi novimi štampiljkami, so mi všeč





Pa še ena kar tako







Tortica, ena za znanko, brez glutena, da se je lahko možek sladkal. So rekli, da je bila dobra, me čaka košček za poskusit. Ananasova in jagodna. Mmmmm




Pa še ena, ledena, torta za sina. Izbral jo je zaradi imena, prepričan, da je noteri sladoled. Ni :)))). Ampak ravno tako je dobra, čokoladna, smetanova, cukrasta.

Tale marjetičasta verižica je začela nastajat že dooolgo nazaj, eno moram naredit še zase, ker je res kjut. Dela z njo pa kar nekaj, predvsem brušenja. Adijo nohti.

Še vedno novoletno

Najhujši zagon je minil, zdaj se delajo voščilnice počaaaasi, dve ali tri na dan - mogoče :)))))))



Najprej ena rozica...  šivanje je pa še lansko





Pa rokavičke

Res je neverjetno...

... kako hitro imam pospravljeno in očiščeno delovno površino, materjal po sobi, pometene smeti, če me začne mučiti kakšna nova tehnika.
Sonjina  objava me je sredi čestitkarskega obdobja prestavila pred omarico s fimom. Sploh ne vem, če bi komentirala, kaj sem počela :)))))))




Rezultata skorajda ni bilo, kar ne pomeni, da ne bom več poskusila. Sigurno bom, ko bo treba nujno kaj morala naredit...  maaaa, kakšna smotka sem včasih.


aja... tistih 8 minut je straaaašno dolgih. Sem si štoparico nastavila, pa vmes kar nekajkrat podledala, da ni slučajno zatajila.



Če kdo vidi na sliki jelenčke in snežinke, naj pove. V glavnem zadevo bo treba še enkerat preiskusit. Seveda nisem ostala pri tem, kar je nastalo, sem naredila kupček gumbkov, obeskov, karkoli že bo. Uporabila sem štampiljke in oljne barve, pa je šlo :)
Potem pa sem poštampiljkala in izpiškotkala (to je zraslo na zelniku naše Pike) še nekaj das mase.


No, pa vmes sem naredila še nekaj voščilnic








Prvi dve moram še malo okrancljat, vsaj zeleno. Najbrž bo dobila okvirček :)))

Brez naslova

Vmes med prej in zdaj je ena veliiiika črna luknja.

Bom zdajle decembra (po sili razmer) bolj pridna. 

Sploh pa sem ugotovila, da mnogo več naredim, če sem v stresu. 

Ni važno, žalostna, razočarana, se mi mudi - vse troje imam trenutno na sporedu 

Dolgovi pred morjem

Avto pripravljen, prtljažnik prazen, ker čaka na kuža, zato gre z nami precej polna prikolica. Letos nič pokrita, ker je na meji drugače preveč dela.
No, priznam, zadnje tedne niti nisem preveč zabušavala. Niti nimam
vsega poslikanega, nekaj še bom... potem :)))))

Tole je darilo za Marjeto. Vijoličasta ruta, zraven pa kvačkana zapestnica in fimo ogrlica.

Na enem kofetkanju sem prišla do uživaškega mucka

Poročna, narejena iz das mase. Mislim, da je tale že četrta, peta.
Barve so pa.... brez besed, v resnici RES pašejo skupaj.

Na morje gre z mano 68 cm knjig
(hehe, lažem, zraven sem štela še knjige od obeh smrkcev, pa moža).
On bi bral kaj takega, vročega. Se priporočam za naslove, za drugo leto ;)
Knjižničarka me je gledala kot da sem malo nora, ko sem jo zasliševala... torej....
porno (ok, mal bolj lepo napisane) romane. Pozna kdo?

Aja... poleg knjig gre z mano nekaj kolutov kvačkanca in par škatlic perlic. Sploh ne veliko, je možno, da bom zjuraj na hitro stlačila še kaj v torbico.

Naslednje javljanje bo reportaža z morja.
Lepo se imejte, bodite v senci in uživajte max. Jaz bom tudi


by

~~~~~~~~~~~~PAPIRČKANJE~~~~~~~~~~~~~

Že s skoraj slabo vestjo spremljam tiste ta pridne blogerke, ki vsak dan objavijo kaj novega. Pa ne samo kaj novega, tri nove stvari, kaj boš samo z eno... uh...

Saj sem vmes kaj naredila. Tisto: ej, jutri rabim. Ali še bolje: čez dve uri rabim. Ali še bolje: ej, a imaš, takoj rabim. In vedno, ko hitim in delam nekaj na pol, si rečem, da je zdanjič.

Sem se odločila, da si naredim nekaj zaloge, se v miru igračkam, delam kar mi paše. Ne voščilnic takrat, ko imam v mislih full dobro verižico, ki sem jo videla na eni tetki v trgovini.







... in še kupček tistih - nekoč bom na voščilnici, škatlici, kazalu - slikic


Spotoma sem ugotovila da NUJNO rabim: papirne radirke, tiste ta tanke, z debelimi ne pridem nikamor. Dobre majhne škarjice, ki režejo, ne grizejo. Pa zraven šolo natančnega in potrpežljivega izrezovanja. Štance, štance, štance... kup štanc. Pa seveda štampiljke, bi imela, ammm, no, ne vem katere, pač... BI. Ja, pa če sem že pri BI IMELA: kar naenkrat BI IMELA tudi hroščka, pa luknjač, ker BI poskusila naredit kakšno knjigico... jao, svašta.

Nakupila sem kar nekaj papirjev, barvastih, takih in drugačnih, čaka me kup slik, ki morajo v roku enega meseca pristat v lepem albumu. Lepem, ne kičastem. Album sem kupila, ga bom pač malo predelala.

Zdaj BI šla pa fimat. Ali pa mogoče raje dasat. BI naredila ene slikice za na steno. Ali pa BI raje oblekla kozarce, to imam tudi že dolgo v planu. Ali pa če BIIIIII.......................................