sobota, 27. november 2010

Res je neverjetno...


... kako hitro imam pospravljeno in očiščeno delovno površino, materjal po sobi, pometene smeti, če me začne mučiti kakšna nova tehnika.
Sonjina  objava me je sredi čestitkarskega obdobja prestavila pred omarico s fimom. Sploh ne vem, če bi komentirala, kaj sem počela :)))))))




Rezultata skorajda ni bilo, kar ne pomeni, da ne bom več poskusila. Sigurno bom, ko bo treba nujno kaj morala naredit...  maaaa, kakšna smotka sem včasih.


aja... tistih 8 minut je straaaašno dolgih. Sem si štoparico nastavila, pa vmes kar nekajkrat podledala, da ni slučajno zatajila.



Če kdo vidi na sliki jelenčke in snežinke, naj pove. V glavnem zadevo bo treba še enkerat preiskusit. Seveda nisem ostala pri tem, kar je nastalo, sem naredila kupček gumbkov, obeskov, karkoli že bo. Uporabila sem štampiljke in oljne barve, pa je šlo :)
Potem pa sem poštampiljkala in izpiškotkala (to je zraslo na zelniku naše Pike) še nekaj das mase.


No, pa vmes sem naredila še nekaj voščilnic








Prvi dve moram še malo okrancljat, vsaj zeleno. Najbrž bo dobila okvirček :)))

2 komentarja:

Sonja pravi ...

Pridna, fimaš in še čestitkaš :)
Pri etchingu pa mora biti laser print ali kopija. Ko daš papir s printom na fimo, pošteno podrgni s prstom, da se res skupaj držita. Nič ne dviguj, ne smeš kukat. Kjer privzdigneš, ni učinka, zato samo kak vogalček riskiraj.
Če je svež print, je že 6 minut dovolj. Če je star, je ponavadi 8 ravno prav. Potem pa spet.. nič prijemanja površine. samo izrežeš in pečt. Po pečenju pa mažeš z barvami.
Če ne bo šlo, se pa za kak kofi zmeniva :)

dunja pravi ...

Potem sem najbrž premalo podrgnila, v bistvu sem samo povaljčkala :))))

Bo treba ponovit vajo

Hvala